03 julij 2009

Edina svoboda je bilo telo


Da je umrl Michael Jackson smo sedaj osvojili vsi. Da je človeško sprenevedanje, hinavščina, obračanje plaščev in menjavanje dlake tudi v primeru njegove smrti doseglo enega izmed, žal, premnogih zenitov je tudi jasno. V bistvu gre za pričakovani pojav, ki nekako sovpada z njegovim življenjem. Jackson je bil od začetka do konca žrtev. S tem ne mislim, da se je žrtvoval za kogarkoli ali pa da bi sedaj iz njega morali ustvariti mučenika. Bil je klasična žrtve zlorabe otroštva, poseganja v otrokovo osebnost, dostojanstvo, človekovih pravic in še kaj. Vse od šestdesetih let do prejšnjega tedna se ga je malikovalo, izkoriščalo in pljuvalo. Znane so zgodbe o bratovski skupini Jackson 5, kasneje The Jacksons, katero je ustanovil in vodil oče Joe Jackson. Kmalu je postalo jasno, da je, najmlajši član in prvi glas skupine, edini na katerega se je vse več oboževalcev in oboževalk začelo navezovati. Med tem ko so starejši bratje Tito, Jermain, Jackie in Marlon (kasneje tudi Randy) bili v očeh medijev postavljeni na stranski tir. Pritiski so s strani očeta so bili vse večji. Sredi sedemdesetih, ko Michael odšteva svoje najstniške dni se medijska glad po njem začne stopnjevati in klavrno konča s pretiranim druženjem z otroci na svojem posestvu Neverland ter domnevnimi spolnimi zlorabami le-teh.


Vse skupaj me močno napeljuje v razmišljanje je o starših, ki svojim otrokom praktično do potankosti uredijo vsakdan. Z urnikom pri katerem ni odstopanja, z urejanjem banalnih stvari, kot so odhod na pošto, trgovino, kamorkoli, samo da otrok ne bo dekoncentriran pri doseganju cilja, ki pa je v resnici zgolj neizpolnjena želja ali frustracija starša, staršev samih. Tak otrok, sedaj že mladostnik, je brez kančka samospoštovanja. Samopodoba je nična. Materialni preskrbljenosti navkljub je njegova psiha na stopnji otroka, ki se še ne zaveda odgovornosti in samokontrole. In potem nastrada telo. Sledijo motnje hranjenja, iznakaženje telesa, spolna zavrtost in tako naprej ter nazaj. Kajti to je edino, kar lahko človek kontrolira, nadzira, ko vse drugo propade. Saj veste. To se dogaja že na najbolj preprosti ravni. Nezadovoljen, nezadovoljna v službi – revije na mizo, pogovor o dietah med malico in tako naprej. Kljub temu, da nam nič ne manjka. Jackoju ni nič manjkalo. Bil pa je oropan otroštva in učenja za življenje. Kot tak je imel večne težave z lastno samopodobo in prav zaradi tega je vzel stvari v svoje roke. A zgolj tam, kjer ni bil pogodbeno vezan. Pri svojem telesu, kar ga je v končni fazi stalo tudi življenja.

Rad bi dodal še to, da sem z Jacksonom, kot ljubitelj glasbe, končal razmerje po izidu singla Bad. Do tega obdoja je zame kot glasbenik obstajal.
Drugače pa do njega nisem gojil nobenih čustev.



Modrüvo san za radijsko kolumno "Prva oseba ednine" - Radio Murski val 94,6 & 105,7 UKV Stereo. Prispevek je tüj na spletni strani http://www.pomurje.si


prispevek, kot mnogi, ne pa vsi - vejica - ni lektoriran

5 komentarjev:

  1. Lepo povedano.

    Sem pa premišljeval o tem fenomenu in moram priznati, da je name naredil še največji vtis kot spaka in da se pri najboljši volji ne morem spomniti drugega kot cviljenja in hkratnega poskakovanja v večjih skupinah.

    OdgovoriIzbriši
  2. vtis extrema pač. name je naredil kot performer. ne morem pa ravno rečti, da je pustil vtis name kot žrtev zlorabe. a vidim toliko analogij, da je že za mali esej.

    OdgovoriIzbriši
  3. res je bil zlorabljen s strani družine in vseh ostalih-kar je delav z njegovim telesom pač je naredil nimamo kaj-ni bilo prav ampak če je bilo to edino kar ga je osrečevalo pa naj bo tako-saj tako in tako druge sreče ni imel v življenju razen petja-je bil drugačen od drugih zato so ga imeli vsi za spako ampak bil je samo človek tako kot mi vsi!!želela bi da bi si njegova familija pebrala članek in se malo zamislila nad svojo podobo v življenju MJ!!!!

    OdgovoriIzbriši
  4. Tudi jaz sem zadnje dni napisala nekaj postov o njem, ravnokar tega: http://www.dajana.si/koliko-operacij-je-imel-michael-j/

    Veliko razmišljam o njem, ker ne morem dojeti, da je in zakaj je umrl. :(

    OdgovoriIzbriši
  5. Več kot berem o MJ, manj se čudim, da je končal, tako kot je. Tudi sama se ga spominjam iz časov Trilerja, potem pa sem bolj občasno kaj o njem prebrala. Menim, da je bil takrat fenomen in mislim, da še dolgo ne bo takega. Predvsem nekoga, ki bi v eni osebi združeval tako dobrega plesalca (nekdo, ki je omenjal "hkratno poskakovanje v večjih skupinah" očitno nima pojma o plesu), pevca, tekstopisca, aranžerja... Konec koncev so bili njegovi nastopi in videospoti res šovi, izpiljeni do potankosti. Očitno je bil res perfekcionist. Glede na vse, kar se mu je dogajalo od malih nog naprej, pa ni moglo peljati drugače, kot je. Življenje se "zlaga" skozi leta in če ni temeljev, se sesuje. Sicer pa je zgodovina že velikokrat pokazala, da se mnogi fenomeni v vsakdanjem življenju niso znašli. Najbolj žalostno pa je to, da ni imel ob sebi nikogar, vsa dolga leta, ki bi mu pomagal, da bi se postavil na noge. Kakorkoli ga kdo sedaj označi, za fenomena ali spako, nekdo, ki ima vsaj malo občutka za sočloveka, bo prepoznal skozi kakšne psihične preizkušnje je moral iti.

    OdgovoriIzbriši