Medved ne čuva črede

V soboto je za nekakšen tretji polčas, ki mu morda ne bi bilo potrebno posvečati toliko pozornosti, poskrbela organizirana navijaška skupina Black Gringos. Vemo za koga navijajo v črno-bele barve odeti v žargonu navijaške kulture - ultrasi. Dobro ste slišali. Za kulturo gre. Pravzaprav za eno redkih preživelih oblik subkulture.

Če tako, v stilu šank sociologije povemo, da je večina sociologov zadnje četrtine dvajstega stoletja, začenši z Mikeom Breakom, povezovalo pripadnosti eni izmed subkultur družbenemu razredu mladine oziroma njihovih staršev. A z razvojem potrošniške družbe razredne skupine izgubijo svoj pomen. Sedaj gre le za krog »delati – služiti – imeti«. Tu smo vsi enaki. Toda s kataklizmo kapitalizma, kar recesija nedvomno je, na nekakšen paradoksalno žalosten način razredi ponovno dobivajo na »veljavi«. Predvsem delavski. Toda o tem nekoliko kasneje.
Z Marjanom sva v eni izmed najinih decibelov kaloričnih debat spregovorila o incidentu v Slovenskih Konjicah. Do zaključka sicer nisva prišla, a mi je dal vedeti, da sem prispevek o Gringosih in njihovih naravnih sovražnikih policistih naredil preveč pristransko. To vsekakor ni bil moj namen, a verjamem, da je zgodbo mogoče tako razumeti. Če se je še komu zdelo tako se mu sicer ne opravičujem, a vsekakor dajem na znanje, da to ni bil moj namen. Toda še zmeraj trdim tisto, česar očitno, v učinka vredni minutaži prispevka, nisem uspel pojasniti. Druga, tretja, stoprva ali prva liga. Organizirani navijači imajo svoj nepisan kodeks obnašanja, kakor ga imajo vse interesne skupine pa naj so to ribiči ali aktiv kmečkih žena. To policisti, njihovi nadrejeni in eksperti za varnost, v Sloveniji imamo fakultete, ki se s tem ukvarjajo, morajo vedeti. Gringosi so v slogu navijaškega protokola svoj prihod na tekmo med Dravinjo in Muro 05 najavili in javno objavili. Seveda to še ne pomeni ničesar, a žal je tako, da je med ultrasi tudi nekaj takšnih, ki ne rabijo veliko, da prestopijo mejo norm in vrednot, ki so ob nogometnih zelenicah, pri vseh prisotnih, celo nekoliko ohlapnejše. Govora je seveda o nestrpnosti, verbalnem in fizičnem nasilju. Vse našteto odločno ne odobravam in menim, da se s tem dela zgolj škoda ugledu kluba, mestu in ostalim navijačem kluba. A potrebno je razumeti, da je nogomet polje filtriranja premnogih frustracij mnogih posameznikov in posameznic. Pa če ga gledamo preko TV ali na stadionu. Vem ne odkrivam tople vode. A očitno je nanjo pozabil nekdo pod zahodnim delom Pohorja. Organizirane navijaške skupine v svoje vrste privabijo veliko fantov in deklet, ki iščejo svoj jaz. Iščejo svojo identiteto, pripadnost nekomu in nečemu. A žal so v takih skupinah nekatera odklonilna početja povsem legitimna. Morda se prav zaradi tega otrok frustriranega starša, ki je žrtev recesije, torej predstavnika tragično oživljenega delavskega razreda iz marsikaterega psiho-socialnega vzgiba, razloga, odloča za pripadnost skupini, ki prej našteta nasilja tudi tolerira.
Viole razcvet članstva v devetdesetih niso doživele zgolj zaradi uspehov Prašnikarjevih fantov, ampak tudi zaradi tranzicije, ki je, če me spomin ne vara še najbolj prizadela Maribor. Ali pa rdeči jeklarji iz Jesenic. Spomnite se samo kako so šle z roko v roko navijaške tragedije in gospodarske krize konec sedemdesetih in sredi osemdesetih v Angliji, Italiji, Nemčiji. Ali pa divjanje Poljakov in Hrvatov zadnjih deset let. Nočem namenoma špekulirati, da je sobotni dogodek kakorkoli povezan s sedanjo krizo. Pesti pojejo tudi, ko je vse v navidezno najepšem redu. A vseeno pričakujem, da bo članstvo Black Gringosov začelo rasti. Black Gringosi pa so del druge lige, kjer organizatorji tekem niso vajeni ultrasov. Bilo bi dobro, da se tudi oni, če se že gredo, gredo nogomet. Ne zgolj s športnega vidika, ampak tudi socialnega. Naj drugič zaprejo ultrase v t.i. boks in bo. Skličejo vse potrebne sestanke in naredijo oceno tveganja. Nekatere za to plačujemo iz davkoplačevalskega denarja. Predvidevam, da se bo večini ultrasov to celo zdelo fino. Češ tako sem nevaren, da so me zaprli v posebni sektor in spustili petnajst minut po tekmi. Po drugi strani pa se bo počutil varnega, ker ni nastradal zaradi lastne ali policistove neumne poteze. To je kmečka logika. Če se greš rejca prosto pašnih živali tudi poskrbiš za psa ovčarja in električnega pastirja, saj jih ne ogradiš s plastičnim trakom in jim daš za čuvaja lokalnega medveda.

Modrüvo san za radijsko kolumno "Prva oseba ednine" - Radio Murski val 94,6 & 105,7 UKV Stereo. Prispevek je tüj na spletni strani http://www.pomurje.si


prispevek, kot mnogi, ne pa vsi - vejica - ni lektoriran