NE BI RAD ODSTOPAL

Poskušal bom prebrati najbolj dolgočasno »Prvo osebo ednine«. Treba je nekako ilustrirati radijski prispevek, ki ne ponuja slik. K sreči so tukaj floskule, zlajnani stavki in razmišljanja. Takih imam na pretek. 3, 2, 1 zdaj:
Čez nekaj več kot deset ur bo, hvala bogu, nastopil volilni molk. Seveda ne omenjam boga po nemarnem, ker bi bilo spremljanje kampanje za evropske volitve prenaporno. Sploh ne. Meni se zdi, da toliko denarja še ni šlo v nič nikoli prej. Kampanje so bile milo rečeno mlačne, anemične, impotentne. Nekaj poskusov obračunavanj, nekaj medijskih izpadov in še največ neposrečenih dvoumnih reklamnih sporočil in navijaških sloganov. Tisti z rokavicami in o deželi, ki zmore več, sta še najbolj privlačni. Za sklepanje in klepanje dvoumnosti. Prvi sicer sami opravijo z miselnimi akrobacijami, a vseeno. Boksa je hitro konec, pregledi z rokavicami ne trajajo dolgo, natančnost izključuje umazano igro, kar politika nedvomno je. Drugi, o tem, kaj zmoremo, itak med vrsticami sporočajo dvoje. Ali da zmoremo več od dveh manekenov za zobno protetiko ali da zmoremo še več istega. Torej eno in isto, staro ponavljajočo se zgodbo. No, da ne bo pomote. Ne navijam ne za tiste ne za one. Ne vidim razlike med levimi in desnimi, razen te, da vsak nagovarja svojo ciljno skupino. Kakor koli že, ostala nagovarjanja so še slabša in prozornejša. A najhuje je to, da namesto da bi nam približali dogajanje v evropskem političnem zakulisju, izkoriščajo domače peripetije z namenom obračunavanja in blatenja nasprotnika za enega od sedmih sedežev v bruseljskem oziroma strassbourškem parlamentu.
Seveda se bo vseh sedem, ko bodo enkrat izvoljeni, borilo za naše interese v zvezi izbranih evropskih držav, a po drugi strani bo vsak od njih skrbel za lobiranje določenih struj in postal uradnik birokratskega aparata EU.
Sam bom v nedeljo šel na volitve in naredil tako kot sem to naredil že večkrat. Obkrožil bom vse kandidate, ker vsem privoščim, da se vozijo v prenatrpanih letalih iz Ljubljane v Bruselj in nazaj, da gredo stran od svojih partnerjev in partneric, katerih so se naveličali, in jim verjetno pride bolj prav, da dobijo delo tam gor, kot pa da pride do ločitve. To se za politika (pač) ne spodobi. Nekoliko bolj nerodno je le-to, da postavljaš na lestvici vrednot na prvo mesto družino in se potem zavestno odločiš, da z njo ne boš živel skupaj. Škoda le, da bo moj volilni listek neveljaven, bo pa vsaj statistika dobila za promil promila lepšo podobo. Statistika pa je itak velika resnica drobnih laži.
Upam, da sem bil dovolj slab in dolgočasen. Ne bi rad odstopal.

Modrüvo san za radijsko kolumno "Prva oseba ednine" - Radio Murski val 94,6 & 105,7 UKV Stereo. Prispevek pa je objavljen tudi na spletni strani http://www.pomurje.si