19 januar 2009

TRETJA STRAN

V poznih jesenskih mesecih sem sprejel odločitev, da bom zaradi moje »verske« opredelitve – torej glasbe – do nadaljnjega kar nekaj časa prebil v Zagrebu. Ime ob katerem se mi v glavi nariše spomin na živalski vrt, Smogovce in vožnjo na morje. Seveda je takrat, ko so se mi te slike shranile na moj trdi disk v glavi, bila to še ena država in nikoli nisem dojel Hrvaške kot druge države. Danes je drugače. Pa ne zaradi mene, ampak zaradi umetnih tvorb, kot sta Jugoslavija in Evropska unija. Tvorb zaradi katerih smo se začeli kregati. Po in pred. Moj spomin ne beleži sporov s Hrvaško dokler ni šla Juga rakom žvižgat - od takrat naprej pač. In prav »tukaj vmes in zdaj«, se pravi po razpadu ene tvorbe in razširitvijo druge tvorbe, torej Evropske unije se mi kregamo s Hrvati in si kvarimo ugled pred lepimi Hrvaticami. Toda mar se res kregamo ? Moja izkušnja, sveža in skorjda vsakotedenska je prav obratna. Saj pade kakšna zbadljivka, a nič drugačna od tistih, ki si jih delimo z avstrijskimi ali pa celo ljubljanskimi kolegi. Pa vendar. Ob kavi ugotavljamo, da na obeh straneh živijo, tako smo dejali, kreteni. In smo šli naprej: kdo so to ? To so tisti za katere imajo glavno, ključno misel ali besedo – politiki oziroma politične stranke, predvsem njihovi voditelji. Kdo smo torej mi, smo se vprašali. Prvič, smo apolitični in drugič nimamo nič proti vstopu Hrvaške v EU, niti oni karkoli proti Sloveniji. Prej obratno.
Moji Hrvati Slovenijo vidijo, kot nekakšen ideal, ki ima še zmeraj dovolj balkanskega pridiha, da reč deluje zanimivo. Smo torej, kot se v zadnjih dneh lahko zasledi v različnih javnih razmišljanjih, kolumnah in tako naprej, »tretja stran«. Smo ljudje, katerim levi prilastki slovenski, hrvaški in vse druge na genetiki ter rodovniku vznikle bedarije ne pomenijo nič. Pomeni pa nam, da imamo skupne interese, da skupaj strmimo k istemu cilju, da govorimo isti jezik, pa čeprav vsak svojega. Slednje seveda ni res, saj trije Prekmurci govorimo z eno Hrvatico in enim Hrvatom striktno hrvaško oziroma pričamo, saj je to daleč od hrvaščine. Koliko se vas je sedaj obregnilo ne vem, a mene so učili, da več znaš več veljaš. Poleg tega pa vem, da bi naša dva hrvaška kolega zelo rada vedela govoriti slovensko in trije Prekmurci jim to celo to onemogočamo, saj po tistem, ko kakšno stvar prevedemo in pomagamo osvojiti, sploh ni mogoče slišati, saj namesto zbornega jezika govorimo po naše. A vsej izpričani idili navkljub Ida in Kruno še kako frustrirajoče dojemata blokado Hrvaške za vstop v EU. Povsem ju razumem, kot da sta drugorazredna državljana Evrope. Kot, da smo mi nekaj več in oni nekaj manj vredni. Človek je človek in neumno je delati razliko med ljudmi zaradi narodnosti, ampak bi jih morali delati na podlagi česa drugega. A potem bi morali najprej začeti pometati pred domačim pragom. In prav domači prag, naš prag, vaš prag, je tisti, tako v Sloveniji, kot Hrvaški, ki najbolj trpi, mar ne ? Pa ne zaradi njihovih politikov, ampak zaradi naših. Tako tu, kot tam.

Modrüvo san za radijsko kolumno "Prva oseba ednine" - Radio Murski val 94,6 & 105,7 UKV Stereo.

Ni komentarjev:

Objavite komentar