23 januar 2009

LOBAMOTOMIJA

Vem, da mnogi med vami poznate socialno-spletno stran Facebook. No, ta virtualni svet ima predalček, aplikacijo, v katero lahko vpišete svoj t.i. status oziroma tisto, kar trenutno delate, ste delali, boste delali, vas navdihuje, navdušuje, gledate, poslušate in tako dalje. Skratka, da dovolite svetu svojih prijateljev, resničnih ali virtualnih ali oboje hkrati, da vedo o vas točno tisto, v kar ste vpeti skoraj natanko tisti isti trenutek. In ko sem v torek po kosilu zagnal računalnik prebrskal pošto in »odsurfal« na Facebook zagledam pred sabo en kup omenjenih statusov v katerih piše »Go, Obama«, »polna čustev gledam ustoličenje Obame«, »Obama je že predsednik, juhuu«, »Yes, we can!«. Okej, nič spornega. Volivci in volivke novopečenega kralja sveta so navdušeni, da je zmagal njihov izbranec, bi lahko rekli. Toda ne! Omenjene stavke so pisali Slovenci in Slovenke. In tukaj je po mojem mnenju nekaj zelo narobe in hkrati ni. Trik je namreč uspel v celoti, saj je Obamin komunikacijski ustroj zmagal na celi črti. Pa vendar. Celotna stvar že kliče po znamenitem Boratu, liku angleškega komedijanta židovskega rodu Sache Barona Cohena, ki se je kot kvazi kazahstanec tako zelo ponorčeval iz Američanov, kot se Michael Moore, ni mogel v vseh knjigah in filmih skupaj, pa čeprav so mnogi, kako zmotno, videli le norčevanje iz Kazahstana. Torej, Borata bi rabil sleherni državljan sveta, ki je padel na finto klistiranja javne podobe Bushove Amerike. Inavguracija 44. predsednika najbolj filmske države na svetu je bila, roko na srce, ena sama lobotomija. In če se vrnem k prej omenjenim uporabnikom Facebooka.
Prav ti, ne pravim, da vsi, vendar večina njih, ki so tako orgazmirali ob gledanju tega, priznavam, nedvomno zgodovinskega dogodka, so še nekaj dni pred tem tako zavzeto pošiljali vabila za pridružitev facebook civilini iniciativi. Kaj eni, vsaj desetim. Bodisi tisti, ki je Anti Nato, tisti ki je za umik ameriških vojakov iz Iraka, tisti ki je proti genocidu v Dar Furju, ki je proti Izraelski agresiji v Gazi in tako naprej in tako nazaj. In prav tukaj podrem vsaj kupček pravkar zaužitega kosila. In to zaradi več kot očitne hinavščine in ignorance uporabnikov potrošniške družbe in kulture. A, kaj hočeš. Prav to je ideja potrošniške družbe – lobotomija. Vseeno, Obama Barack je nedvomno simpatičen in morda je celo pomembno, da so njegove korenine tudi mohamedanske in zgolj generacijo nazaj vznikle v Afriki, a se hkrati zavedam, da je tudi on le ena izmed figur tako imenovanega in javno-tajnega »New World Order«-ja oziroma »Nove Svetovne Ureditve« na osi Henry Kissinger - Bush senior - saudska kraljeva družina in tako naprej. Če se jim bo Barack uklonil ne bo dočakal konca svojega mandata, če bo šel na nož se mu bo zgodil Clinton. Sicer pa ima v svoji ekipi prav Clintonovo Hillary, ki bo poskrbela za novi blišč in staro bedo ZDA po svetu.

Modrüvo san za radijsko kolumno "Prva oseba ednine" - Radio Murski val 94,6 & 105,7 UKV Stereo.

2 komentarja:

  1. Princip je isti,sve su ostalo nianse! :)

    OdgovoriIzbriši
  2. Politik ima samo dva vzvoda moči; lobije "ali" rajo, "in" obstaja samo v teoriji. Do danes. V katero stran ga bo zaneslo, bo pisala zgodovina z zamikom. Kot vedno. Ne bi bil presenečen, če bi doživel "NWO", vendar konceptualno bližje Star-Trekovskemu kot Kissingerjevemu. Povedano še religijsko, ges vidin common language gor po Babilonu, še vedno pa bo nekdo živel v penthousu, drugi v pritličju. Utopično? Mogoče, ampak zgolj zato, ker so alternative hudo strašljive.

    OdgovoriIzbriši