11 november 2008

Prva Prva oseba ednine

Pred kakšnimi osemnajstimi leti, leto gor ali dol, smo imeli v osnovni šoli nekakšen informativni dan. Bojda, po ne vem čigavih kriterijih, smo bili dovolj zreli in stari, da se seznanimo s poklici, ki nas veselijo oziroma s tistim kar bi radi postali, ko bomo veliki. Sam se, kljub temu, da bi lahko šel na več različnih ogledov, odločil, da grem zgolj k Fafleki. Tam je namreč Murski val imel svoj studio. Ko sem prišel tja, nisem bil vznemirjen. Počutil sem se zelo domače, povsem sproščeno, pripravljenega na zajebancijo in takojšnje javljanje v eter. Kaj je lahko boljšega za največjega tremaša, med najbolj nastopanja pred javnostjo željnimi golobradci, kot sem bil sam. Mikrofon, slušalke, rdeča luč, nakladaš in nobeden te ne vidi. Bilo mi je tako všeč, da mi je, takrat še murskovalovka, Danila Hradil, rekla naj pridem jutri ponovno, da bom njen gost v jutranjem programu. Ker je Faflek v moji soseski in ker nerad zamujam sem bil tam veliko prezgodaj, kljub zelo zgodnji uri. Okej, intervju smo opravili in to je bilo to. Ko rano rani, rano dan za J. Kasneje me je gospod, skoraj psiholog, prepričeval, da ne bom naredil gimnazije, da testi kažejo, da nisem sposoben za študij in tako dalje. Na moje odgovore, da bi rad delal v poslu, kjer bom imel opravka z ljudmi, kjer bo akcija ter da bi rad stalno komuniciral z ljudmi, mi je dejal, da ima rešitev – trgovska šola. Super, a sam sem menil nasprotno in k sreči so me starši podpirali. Po vseh bitkah in zaceljenih ranah sem se prebil tudi do diplome na Fakulteti za socialno delo, kot socialni delavec celo prišel na Center za socialno delo, pa do naziva strokovni delavec, soustanovil Zavetišče za brezdomne osebe Murska Sobota in tako dalje. Kjerkoli so mi »štemplali« delavsko knjižico, sem bodisi naletel na ravnodušen birokratski ustroj, z redkimi izjemami v njegovih vrstah, bodisi do šalabajzerjev iz nevladnih vrst, ki služijo na račun bede drugih in to prekleto uspešno. No, da ne bo pomote, saj ne služijo ogromno, a glede na to koliko se pritožujejo, so prej materialisti, kot altruisti. Skratka, rekli so mi da ščijem proti vetru, da so to Kristusova leta, čeprav še nisem v teh letih, ter da ne vem kaj bi rad. Jaz, prva oseba ednine, sledim in sem zvest samo sebi in če si kaj želim v vsaki sekundi življenja je to to, da sem zdrav, da so zdravi vsi moji ter da imam notranji mir. Kombinacija samosvojskosti, usode in naključij me je ponovno pripeljala pred radijski mikrofon. Kot leta devetdeset, plus minus ena, pa velikokrat nasproti mene sedi tudi Feri, ki je kot tonski mojster delal že takrat. Zanimivo, ha ?!

Prispevek je bil predvajan enkrat konec maja 2008 na Radiu Murski Val 94,6 & 105,7 Mhz UKV Stereo

Ni komentarjev:

Objavite komentar