06 februar 2009

SLOVENIJA - DRŽAVA BELIH CIGANOV

Poskušal sem, a mi ni uspelo. V bistvu mi ne uspeva že od nedelje zvečer. Ne uspeva mi, da se ne bi vključil v tretji polčas festivala kamuflaže plagiatov, blišča in bede. Evrovizijska melodija oziroma EMA 2009 je v tem vidiku eden boljših nacionalnih izborov v Evropi. Zakaj ? Če ste kdaj gledali kakšen nemški izbor boste lahko videli le presenetljivo trendovske skladbe in velik spektakel. Kot da je finalni večer zaradi njih in ne oni zaradi, letos moskovskega, Eurosonga. Brezveze, kakšen festival pesmi Evrovizije pa bi to bil, če ne bi poslušali najbolj uspešno prikrite in predelane že ene od slišanih skladb, po možnosti celo na taistem festivalu pred desetimi in nekaj leti. In prav v tem našim piscem skladb uspeva. Dejstvo na katerega bi, ob izhodišču, da sprejmemo EMO kot festival vsega prej povedanega in naštetega, morali biti ponosni. A vendar so kriteriji nekaterih v dolini šentflorjanski drugačni. Kriteriji, ki temeljijo na pomanjkanju samozavesti, nezaupanja, samovšečnosti in prevzetnosti hkrati.
Delavci v evrovizijski kuhinji, tisti s slovenskim poreklom, niso dosegali higienskega minimuma. Potrebno je bilo pripeljati tuje kuharje. Ti so čisti pa še, kao, ne »poznajo« nikogar in njih, kao, nobeden. A ker smo najboljši in najlepši v Evropi je tja na ogled treba poslati najboljše in najlepše. Tu pa se zalomi in strokovnjaki padejo na osnovnem estetskem poznavanju glasbenega izražanja v kombinaciji s tem kar določena glasbena zvrst v določenem glasbenem svetu na določenem odru predstavlja. In dajo kvartetu, ki je tako dober, da jih je pet in se mu skandira »Quartissimo«, vse možne točke. Vse točke za najbolj ceneno različico klasične glasbe. Že Mozart in kompanija med poznavalci resne glasbe veljajo za pop, lahkotno, glasbo. In potem se zgodi Langa z Manco. Vseslovensko kombinacijo joškate zlatolaske z dvema predstavnikoma romske skupnosti. Kot reklama za sožitje in razbitje predsodkov vseh Slovencev, ki pa po mnenju žirije zasluži nulo. Pa čeprav je po mojem mnenju to edini komad, ki ima vse, kar evrovizijski komad zahteva. Je plagiat, ima mirni uvod, suspenz in na koncu raspaljotko. Poleg tega je v komadu toliko navlečenih jajc z vseh vetrov, da bi Vlašič moral dobili državljanstvo romske države, če bi le-ta obstajala. Vrhunski miks vsega, ki zgolj potrjuje enega od stereotipov o Romih. Seveda se sedaj mnogi z mano ne strinjate. Tako Romi kot ne Romi. A tako pač slišim glasbo. In še enkrat povem, da je to edini komad, ki ima meso. Tako je slab, da je dober. Vsi ostali so mlačni in imajo okus po tri dni starem mlečnem rižu. In znotraj žanrskega konteksta tako romske kot evrovizijske popevke zadovoljuje vse standarde. Med tem ko zmagovalna znotraj pop klasične glasbe pač ne.
Da se ne zapletem preveč bom končal. Še prej pa bi dodal, da se mi zmeraj bolj zdi, pa čeprav sem se še sam dodobra nasmejal, ko je Jože Kontrec v vsej tisti jezi preimenoval žirijo v režijo, da je Jože mislil točno tako kot je povedal. Verjetno se niti sam ni zavedal, a je povedal edino pravilno. Žirija se je šla režijo in zrežirala. Nadvse uspešen tretji polčas in zmagovalca po svoji meri. Naj Evropa ve, da je Slovenija država belih ciganov !

Objavljeno v oddaji "Prva oseba ednine" 06.02.2009, RADIO MURSKI VAL 94,6 & 105,7 UKV MHz !

2 komentarja:

  1. Ko bom diktator bo izbor za evrovizijo prepovedan.

    Vsako leto bi morali poslati dve joškati bjondi pa eno črno na harmoniki. Muziko bi moral napisati Avsenik, besedilo pa bi lahko napisal kdorkoli - samo da se kolikor toliko spozna na jodlanje.

    Za spremljevalni bend bi pa dal še Laibache - z uvodnim nagovorom Petra Mlakarja.

    hawgh!

    OdgovoriIzbriši