11 november 2008

Prva oseba ednine 22. julij 2008

Noč je postregla, v pozitivnem in negativnem smislu, kakor za koga, z vestjo o prijetju Radovana Karadžića, političnega vodje srbskih sil izven ozemlja Srbije. Tisti, ki ste nekoliko mlajši - in ste takrat še raje, in prav je tako, uživali v gledanju risank namesto duhomornih poročil iz bivše Juge: Karadžić je bil recimo temu en takšen mini Hitler na balkanski način. Neotesan, bolj ali manj neurejen, intelektualec (psihiater pravzaprav) z izrednim smislom za primitivno obnašanje do sočloveka. Krasil ga je božji kompleks. Ampak pustimo zdaj to. Bolj je pomembno, da so ga prijeli. Ker je osebno in objektivno odgovoren za poboje tisočih, predvsem nedolžnih Bošnjakov in Hrvatov v Bosni in Hercegovini, pa tudi na Hrvaškem ter Srbiji. Da so ga iskali in lovili, vsaj zame, ne drži niti mililitra vode. Niso ga mogli iskati, ker so vedeli kje je, loviti ga ni bilo treba, ker ni nikoli bežal. Pred nekaj več kot desetimi leti, ko so podpisali Daytonski sporazum o končanju vojne na področjih SFRJ so se dogovorili o marsičem. Vojna pač ni nič drugega, kot perverzna mešanica trgovine, sadističnih spolnih praks, športa, strelstva in šaha. Tako so se dogovorili tudi o tem, da Karadžić, pa tudi Mladić in še kakšen prototip, ostanejo nedotakljivi. Vse lepo in prav, a so se nekateri Srbi in tudi javnost v Evropi in po svetu, z umorjenim srbskim premierom Džinđićem na čelu, začeli zavedati, da se bo zgodovina prej ali slej ponovno ponovila. Kajti, če Karadžića in Mladića ne obsodijo, ostane vsem žrtvam le kazanje s prstom na celotno populacijo Srbov in Srbkinj za vsaj dve generaciji naprej in nazaj. Da bi se tega kompleksa kolektivne krivde rešili tako narodi žrtev, kot storilcev je potrebno izpostaviti posameznika, ki je to storil ter s tem Srbe rešiti bremena krivde, ostalim pa dati pravo tarčo za naslavljanje besa in nemoči ob vseh najbolj nepredstavljivih travmah, ki jih preživeli, ne srbske temveč Karadžićeve morije, doživljajo ter prenašajo na rodove.
Tudi v Sloveniji se soočamo s podobnim problemom. Obsojena je bila masa »črnih«, drugače mislečih, in ti sedaj tolčejo nazaj po drugi »rdeči« masi. Ker niso nikoli bili osvobojeni skupne krivde, kar pomeni, da jih obvezuje skupno maščevanje.

Prispevek je bil predvajan 22.7.2008, RADIO MURSKI VAL, 94,6 & 105,7 Mhz UKV Stereo

1 komentar:

  1. Toliko,malo za šalo in malo zares!
    Lani poleti sem bil na eni poroki v Doboju,v t.i. Republiki Srpski,na ozemlju BiH. Seveda je bila poroka megalomanska z 500 povabljenci in z obveznim domačim turbo bandom in napol golo pjevačico. Seveda se je tudi streljalo v zrak,kakor se pač spodobi za Balkan. No in med igranjem ene od narodnij pesmi,je band dodal še eno,takrat že ponarodelo kitico,ki se je pa glasila takole:
    "Radovane,izađi iz rupe,da te Carla poljubi na dupe..." :))))

    M.

    OdgovoriIzbriši